Koča stoji nad robom strmega južnega pobočja Dobrče na kraju, imenovanem Kres, kjer so menda ob turških vpadih kurili kresove.

Prvo kočo so po 1. svetovni vojni zgradili štirje zasebniki; leta 1952 jo je prevzelo PD Tržič in jo poimenovalo po tržiškem planincu Ladislavu Kostanjevcu (1906-1937), ki ga je pod Storžičem zasul snežni plaz.

Požar je kočo 16. septembra 1974 povsem upepelil. Leta 1975 so na pogorišču začeli graditi novo kočo, ki so jo odprli 10. junija 1978 in se poslej imenuje Koča na Dobrči. Leta 1993 so montirali sončne celice.

V gostinskem prostoru je 40 sedežev; v 6 sobah je 22 postelj; zunanji WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, elektrika, radijska zveza. Koča je stalno odprta v poletni sezoni, drugače pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Od koče je izreden razgled na vse strani, razen proti severu. Proti vzhodu vidimo najprej Kriško goro in Storžič, za njima pa vrhove Kamniških Alp; na jugovzhodu se dviga Posavsko hribovje, pred njim je obsežna Ljubljanska kotlina, za katero se širi notranjsko hribovje do Snežnika in Javornikov; na jugu je ob vznožju Dobrče planota Podgora med Tržičem in Begunjami z lepimi vasmi, za njo pa se širi gorenjska ravnina od Šmarne gore do Jesenic s Kranjem, z Radovljico, Bledom in drugimi kraji; gorenjsko ravnino obrobljajo Polhograjsko hribovje, Škofjeloško pogorje, Jelovica in Pokljuka; v smeri proti jugu vidimo Lubnik, Blegoš, Porezen in Ratitovec; na zahodu je za Jelovico in Pokljuko obširna panorama Julijcev s Triglavom; razgled proti severu zakriva vrh Dobrče; če se povzpnemo na vrh, se odpre lep pogled tudi na Karavanke z Begunjščico in Stolom, dolino proti Ljubelju in na Košuto.

(Besedilo je povzeto po Vodniku po slovenskih planinskih postojankah)